Splošne informacije

Kalcitonin je polipeptidni hormon, ki ga izločajo parafolikularne celice (C celice) ščitnice.

Skupaj s parathormonom in kalcitriolom (aktiviranim vitaminom D) je kalcitonin bistven za homeostazo kalcijevih in fosforjevih ionov.
Ta hormon deluje na ravni kosti in ledvic ter opravlja funkcije, ki so v mnogih pogledih nasprotne tistim, ki jih opravlja parathormon. Natančneje, kalcitonin zvišuje ledvično izločanje fosforja in spodbuja reabsorpcijo kalcija, kar spodbuja odlaganje kalcija v kosti.
Zaradi teh lastnosti kalcitonin preprečuje pretirano povečanje kalcemije (parameter, ki izraža koncentracijo Ca2+ v plazmi) in povečuje mineralizacijo kosti.

V enem izrazu ima kalcitonin hipokalcemične lastnosti.

Kot je logično pričakovati, se izločanje tega hormona poveča kot odgovor na hiperkalcemijo in obratno.
Kalcitonin se zaradi svojega mineralizacijskega delovanja uporablja pri zdravljenju Pagetove bolezni, genetsko pogojene bolezni, pri kateri so kosti šibke zaradi prekomernega delovanja osteoklastov (velikih celic, odgovornih za erozijo kosti).

Sposobnost kalcitonina, da poveča trdnost kosti, je zaradi velikega terapevtskega potenciala pritegnila zanimanje znanstvenikov. Kljub temu o njegovem mehanizmu delovanja še vedno obstajajo nekatere nejasnosti. Najbolj verjetna hipoteza je, da ima kalcitonin pomembno vlogo pri razvoju skeleta in ohranjanju zalog kalcija v kosteh med nosečnostjo in dojenjem.
Bolj sporna je vloga hormona v odrasli dobi. Pri bolnikih, ki jim odstranijo ščitnico, se kalcemija bistveno ne spremeni. Poleg tega se tudi posamezniki, ki prekomerno proizvajajo kalcitonin, ne pritožujejo zaradi posebnih simptomov, ki bi jih lahko pripisali spremenjeni homeostazi kalcija. Zaradi vseh teh razlogov je uporabnost kalcitonina pri zdravljenju osteoporoze sporna. Pravzaprav ne smemo pozabiti, da je zdravje naših kosti dejansko odvisno od integrirane mreže številnih elementov:

estrogen, testosteron, IGF-1, kortizol, ščitnični hormoni, pa tudi vrsta prehrane, stopnja telesne dejavnosti in izpostavljenost soncu so le nekateri od dejavnikov, ki najbolj vplivajo na mineralizacijo kosti.

Kaj je

Kalcitonin je peptidni hormon, ki ga proizvajajo C-celice ščitnice. Izločanje te beljakovine v krvni obtok spodbuja povečan kalcij v krvi.
Glavni biološki učinek kalcitonina je zmanjšanje kalcemije z zaviranjem osteoklastične kostne resorpcije.
V primerih benigne hiperplazije celic C (patologija, ki povzroča povečanje števila parafolikularnih celic) ali medularnega karcinoma ščitnice (maligni tumor celic C ščitnice) se serumski kalcitonin značilno prekomerno proizvaja. Merjenje njegove koncentracije v krvi se zato uporablja pri diagnosticiranju teh stanj.

kalcitonin-parathormon

Kaj se meri

S testom kalcitonina izmerite njegovo količino v krvi.
Test se lahko uporablja kot:

  • Podpora pri diagnosticiranju in spremljanju dveh redkih bolezni ščitnice: benigne hiperplazije celic C<s/trong> in medularnega karcinoma ščitnice (CMT);
  • Skreniranje za oceno tveganja za razvoj več endokrinih neoplazem tipa 2 (MEN2), sindroma, povezanega z različnimi boleznimi, vključno s CMT in feokromocitomom.

Ker je približno 20-25 % medularnih karcinomov ščitnice dednih, bi lahko s testiranjem kalcitonina spremljali ogrožene posameznike, zlasti tiste z družinsko anamnezo te vrste raka ali z mutacijo v določenem genu (RET).

Medialni karcinom ščitnice (CMT) predstavlja približno 5-10 % vseh rakov, ki prizadenejo žlezo; med njimi je:

  • 75-80 % primerov je neoplastični proces sporadičen (tj. pojavi se brez družinske anamneze)
  • 20-25 % primerov je povezanih z dednimi mutacijami gena RET, ki vodijo v razvoj multiple endocrine neoplazme tipa 2 (MEN2).

Mutacija gena RET se deduje avtosomno dominantno. To pomeni, da za povečanje tveganja za razvoj CMT zadostuje prisotnost le ene od dveh kopij mutiranega gena RET, ne glede na to, ali je po materini ali očetovi strani.

Merjenje kalcitonina pa ni uporabno za oceno stanja presnove kalcija, saj je njegova vloga pri uravnavanju ravni kalcija manjša od vloge parathormona in 1,25-dihidroksivitamina D.
Če so vrednosti kalcitonina normalne, zdravnik pa še vedno sumi na bolezen ščitnice, bo morda potrebno stimulacijsko testiranje. Slednja ocena je občutljivejša od izolirane meritve kalcitonina v krvi in lahko prepozna medularni karcinom ali benigno hiperplazijo v zgodnji fazi bolezni.
Poleg merjenja kalcitonina lahko zdravnik predpiše tudi hkratno izvedbo drugih testov, ki preučujejo funkcionalnost ščitnice (TSH, T3 in T4).

Kdaj se predpisuje?

Če zdravnik sumi na hiperplazijo celic C ali CMT, lahko zahteva merjenje kalcitonina. V tem primeru se pri bolnikih lahko pojavijo znaki in simptomi, kot so:

  • Nodula ali oteklina na sprednji strani vratu;
  • Bolečina v grlu ali sprednjem delu vratu;
  • Spremembe glasilk in hripavost;
  • Težave pri požiranju ali dihanju;
  • Nenehno kašljanje

Pri bolnikih, ki se zdravijo zaradi CMT, se običajno v rednih časovnih presledkih zahteva testiranje kalcitonina, da se oceni učinkovitost terapevtskega zdravljenja in morebitni recidivi.
Preiskava kalcitoninaDružinski člani bolnikov z diagnozo MEN2 morajo redno opravljati test merjenja kalcitonina, tudi v mladosti, da bi čim prej odkrili morebitno prisotnost hiperplazije celic C ali CMT.

Normalne vrednosti

  • Ženske: 0 – 5,5 pg/ml
  • Moški: 0,4-18,9 pg/ml

Opomba: Referenčna območja se lahko med laboratoriji razlikujejo, saj so odvisna od številnih dejavnikov, kot so analitične metode in uporabljeni instrumenti. Zato je bolje, da se seznanite z normalnimi vrednostmi, ki so navedene neposredno v poročilu o preskusu. Prav tako je treba upoštevati, da mora zdravnik, ki pozna bolnikovo zdravstveno anamnezo, rezultate oceniti kot celoto.

Visok kalcitonin – vzroki

Visoke vrednosti kalcitonina v krvi (hiperkalcitoninemija) kažejo na prekomerno tvorbo kalcitonina, ki je najverjetneje posledica dveh redkih bolezni ščitnice:

    • Perplazija celic
    • Medialni karcinom ščitnice (CMT).

Vrednosti kalcitonina so lahko visoke tudi ob prisotnosti:

  • Hipergastrinemija (povišane vrednosti gastrina se običajno pojavijo pri gastrinomu ali kroničnem atrofičnem gastritisu);
  • Hiperkalcemija (različni vzroki, vključno s hiperparatiroidizmom);
  • Druge bolezni ščitnice (nekateri tiroiditisi, folikularni karcinom in papilarni karcinom ščitnice);
  • rak pljuč, dojk in trebušne slinavke;
  • Neuroendokrini neoplastični procesi (lahko ektopično izločajo kalcitonin), kot so enteropankreatični tumorji, inzulinom, želodčni karcinoid in pljučni mikrocitom;
  • odpoved ledvic;
  • Zollinger-Ellisonov sindrom;
  • Verlinov sindrom
  • Verner-Morrisonov sindrom ali VIPom (redka oblika raka trebušne slinavke, povezana s proizvodnjo vazoaktivnega intestinalnega peptida hormona VIP);
  • Perniciozna anemija.

Koncentracija kalcitonina se lahko poveča ob uporabi zdravil (kot so adrenalin, glukagon, omeprazol in peroralni kontraceptivi) in je običajno povišana pri dojenčkih in nosečnicah.

Nizka raven kalcitonina – vzroki

Nizke vrednosti kalcitonina kažejo, da bolnikove pritožbe verjetno niso posledica hiperplazije celic C ali medularnega karcinoma ščitnice.
Če je terapevtsko zdravljenje CMT, kot je odstranitev ščitnice in pogosto tudi drugih okoliških tkiv, uspešno, se raven kalcitonina zniža na zelo nizko raven; ohranjanje tega stanja kaže na uspešno zdravljenje.

Kako meriti

Za izvedbo testa kalcitonina preprosto vzamemo vzorec krvi iz vene na eni roki. Odmerjanje, tj. merjenje koncentracije kalcitonina v vzorcu krvi, se nato opravi v laboratoriju.

Kalcitoninski provokacijski test

Poleg klasičnega testa obstaja tudi preiskava, imenovana “Kalcitoninski provokacijski test”. To vrsto testa zdravnik predpiše, kadar so vrednosti, izmerjene s klasičnim testom, normalne, vendar klinični sum ostaja.
Pri provokacijskem testu se vzorec krvi odvzame pred intravensko aplikacijo znane količine kalcija ali pentagastrina, ki sta potrebna za spodbuditev proizvodnje kalcitonina. Učinki stimulacije se merijo z odvzemom več vzorcev krvi v rednih časovnih presledkih v nekaj minutah po stimulaciji. Pri bolnikih s hiperplazijo C-celic in/ali CMT je raven kalcitonina znatno povečana.

Priprava

Pred testom na kalcitonin je treba biti vsaj 8 ur na tešče, v tem času pa se lahko zaužije majhna količina vode.

Interpretacija rezultatov

Visoke vrednosti kalcitonina kažejo na prekomerno tvorbo kalcitonina, najverjetneje zaradi hiperplazije celic C in CMT. Vendar mora zdravnik za postavitev diagnoze uporabiti druge metode, na primer biopsijo ščitnice ali ultrazvok.